Slogan najemi čarovnika je Mirka stal zdravja

Iz Glavnega mesta je na obisk k čarovniku Mirku prišel velik poslovnež gospod Kapital. Mirku je povedal, da je slišal za njegovo uspešnost in želi postati njegov menedžer. Skupaj bova obogatela mu je zagotovil, slogan najemi čarovnika bo pot najinega uspeha. Mirko ni dolgo razmišljal segla sta si v roke in podpisala pogodbo. V Rožnem mestu, v Glavnem mestu skratka po celi državi je popularnost čarovnika Mirka Jazbeca rasla iz dneva v dan. Vse njegove predstave so bile razprodane že mesece naprej. Napisi s plakatov najemi čarovnika so vabili organizatorje naj pokličejo menedžerja Kapitala in se z njim dogovorijo za nastop. Plakati z napisom najemi čarovnika so se pojavili v vrtcih in šolah in nagovarjali starše in otroke naj za rojstnodnevno zabavo povabijo čarovnika Mirka. Šlo je celo tako daleč da so sodelavci Tonetu, ki je šel v penzijo in je pripravil krajšo poslovilno zabavo dejali najemi čarovnika če hočeš da pridemo. Državo in vse ljudi je popularnost čarovnika Mirka obsedla vsi so hoteli videti njegove točke. Kapital in njegova ekipa so, ga vozili iz kraja v kraj, mu organizirali po deset nastopov na dan. Vendar Mirku to ni bilo več zabavno njegovo čarovništvo, ki ga je veselilo od malih nog mu je postalo breme. Zasitil se je postajal je utrujen, zjutraj je komaj vstal iz postelje in zvečer ni mogel dočakati trenutka, da je legel v posteljo. Nekega dne po Mirkovi predstavi v Rožnem mestu ob prazniku gasilcev sta se srečala z županom Juretom. Jure ni mogel verjeti svojim očem. Mirko je bil popolnoma izčrpan le bleda senca veselega Mirka kot ga je poznal. Kaj se ti je zgodilo ga je vprašal Jure Mirko se je kislo nasmehnil in dejal slogan najemi čarovnika me bo pokopal. Razložil je županu koliko nastopov mu organizira Kapital in kako ga čarovništvo sploh ne veseli več. Razdri pogodbo in odpotuj na počitnice mu je dejal Jure. Mirko ga je ubogal in postavil svoje zdravje pred denar. Ko sta se po pol leta zopet srečala v parku je bil Mirko zopet stari čarovnik Mirko vedno nasmejan in poln dobre volje.

Nepravilna drža in pas za pravilno držo

Ko sem bila majhna so mi že na prvem pregledu pri zdravniku ugotovili, da imam krivo hrbtenico. Kot otrok nisem vedela, kaj točno se dogaja in se prepustila svoji usodi. Tako sem morala skozi celo osnovno šolo nositi steznik. Lahko povem samo to, da sem takrat to sprejela, ker druge izbire nisem imela. Danes pa še kako vidim, da je to vplivalo name. Vplivalo je na mojo samozavest, nisem se znala kot najstnica postaviti zase, hotela sem biti neopazna. Ko je prišel čas srednje šole, so mi zdravniki rekli, da bom morala steznik nositi tudi v srednji šoli. No, to pa je bilo obdobje, ko sem se uprla. Jaz steznika nisem hotela več nositi.  Tako sem začela in končala srednjo šolo brez steznika. To je bilo zame obodbje, kjer sem šele pokazala svojo osebnost. Morala sem nadoknaditi veliko. Ker pa moja hrbtenica ni bila do konca pozdravljena, moja drža ni bila pravilna. Že takrat bi mi še kako pomagal pas za pravilno držo, vendar nisem hotela slišati zanj. Lahko rečem samo to, da me je rešilo, ker sem bila športnica. Tako sem raje vsak dan telovadila, hodila na treninge, da mi le ne bi bilo potrebno positi pas za pravilno držo.  Tako sem končala tudi študij brez težav. Sledila je nosečnost, to pa je bilo obdobje, ko je moj hrbet še posebej trpel. Takrat pa sem morala začeti nositi pas za pravilno držo. Nisem ga nosila celi dan, ampak samo takrat, ko sem sama sklepala, da ga moram.  Tako so bile bolečine manjše, ker sem imela pravilno držo. Danes sem v srednjih letih in lahko rečem, da redno telovadim, nosim pas za pravilno držo in skrbim za svoj hrbet. Prišla so leta, ko enostavno moramm, ker drugače so bolečine. Tako se vsak dan trudim, da je moja drža dokaj pravilna in zaenkrat mi uspeva.