Izberi jezik:

Pustite se presenetiti!

Kulturni večer z Ivanom Robom v Šempetru pri Gorici

Datum: 
četrtek, Februar 6, 2020 - 18:00
Kje: 
Telovadnica OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici

Kulturni večer z Ivanom Robom

Četrtek, 6. februar 2020, ob 18. uri v telovadnica OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici. 

V Občini Šempeter-Vrtojba se bosta ob slovenskem kulturnem prazniku odvili kar dve prireditvi, ki jih Občina pripravlja v sodelovanju z Lavro Rob (nečakinjo pesnika Ivana Roba), Kulturno umetniškim društvom Šempeter, Slavističnim društvom Nova Gorica in Osnovno šolo Ivana Roba Šempeter pri Gorici. Letošnji slovenski kulturni praznik v občini praznujejo v znamenju pesnika in pisatelja Ivana Roba, po katerem nosi ime tako šempetrski trg kot tukajšnja osnovna šola.

Prav zato se bo dogajanje najprej začelo v šolski telovadnici, kjer bo v četrtek potekal Kulturni večer z Ivanom Robom. Učenci Osnovne šole Ivana Roba in glasbenik Martin Ramoveš bodo v igri, glasbi in besedi stopali po poti umetnika, po katerem nosi šempetrska šola ime.

 

  • Kdo je bil Ivan Rob

Ivan Rob (1908–1943) se je rodil v Trstu materi šivilji in očetu ladijskemu čuvaju iz Kreda pri Kobaridu. Po očetovi upokojitvi se je družina preselila v Šempeter pri Gorici, kjer Ivan začne obiskovati osnovno šolo. Leta 1915 izbruhne soška fronta in zaradi bojev odide tudi družina Rob v begunstvo na Gorenjsko, kjer Ivan dokonča osnovno šolo in se 1919 vpiše na kranjsko gimnazijo. Po končani vojni se Robovi vrnejo na Primorsko, v Šempeter, a ker je bil kraj skoraj popolnoma porušen, hiša pa požgana, so se morali zateči k Ivanovi teti v Kred, kamor pa je Ivan zaradi šolskih obveznosti zahajal le med počitnicami. Počitniški meseci so se mu vtisnili globoko v spomin, saj jih je Nini (tako so ga imenovali domači) rad podoživljal v svojem literarnem ustvarjanju. 

Po končani gimnaziji leta 1926 se je Ivan odločil za študij slavistike, ki pa ga ni končal. V študentskih letih je spremljal družbeno in politično dogajanje, udeleževal se je vseh študentskih demonstracij in živel boemsko. Preživljal se je z objavljanjem člankov.

Rob je že v dijaških letih pisal pesmi in črtice, a se njegove lirske pesmi iz tega časa niso ohranile. V šolskem letu 1926/1927 je izdal eno številko humoristično-satiričnega lista Ščipalec. Bil je sodelavec različnih revij. Najprej je s svojimi prispevki sodeloval v dijaškem Mentorju, kasneje v Družinskem tedniku, Akademskem glasu, Jutru in drugje. Leta 1940 je v Mariboru sourejal humoristični Toti list, vendar se je že naslednje leto pred Nemci umaknil v Ljubljano. Nato je odšel na dolenjsko svobodno ozemlje in se julija 1942 pridružil partizanom. Bil je kulturniški organizator in član improviziranega gledališča Agitteater, katerega namen je bil predvsem dvigovati moralno vzdušje borcev. V Cankarjevi brigadi je sestavljal radijska poročila in izdajal humoristični list Bobnar. Januarja 1943 so ga s skupino partizanov v Zloganju nad Škocjanom zajeli Italijani in ga 12. februarja ustrelili v Veliki Ligojni pri Vrhniki.

Po zgledu Marka Twaina je smešil značajske slabosti, satirično opisoval aktualne politične in gospodarske razmere ter narodnostno in socialno problematiko v času gospodarske krize ter vzpona fašizma in nacizma. Njegova intimna lirika je manj znana, v prozi pa je pomembnejša povest Matajurski plazovi. Največji uspeh je doživel z izdajo ljubezenske povesti v verzih Deseti brat. Gre za parodijo Jurčičevega romana, ki je najprej izhajala v Družinskem tedniku, kasneje pa jo je zaradi velikega uspeha izdal še v knjižni obliki (1938), ki je bila kmalu razprodana. To je njegovo najobsežnejše delo, polno iskrivega, izvirnega humorja in jedke satire na tedanje družbene razmere, ki še dandanes v bralcu vzbudi sproščen smeh.

Tudi sicer si je pri marsikateri parodiji vzel za osnovo pesmi: Prešernove, Stritarjeve, Gregorčičeve, Aškerčeve. Po Danteju pa je napisal Pekel ali sprehod po rovih kemičnega inštituta.

Bil je tudi izvrsten poznavalec jezikov. Znal je pisati v več kot desetih jezikih. Prevajal je iz litvanščine in romunščine. Lotil se je tudi sanskrta in indoevropskih jezikov. Iz italijanščine pa je za oder prevedel Lažnivca Carla Goldonija.

 

VABLJENI NA KULTURNI VEČER!

Tel: 
05 335 10 07

Koledar dogodkov

N P T S Č P S
 
 
 
 
 
1
 
2
 
3
 
4
 
5
 
6
 
7
 
8
 
9
 
10
 
11
 
12
 
13
 
14
 
15
 
16
 
17
 
18
 
19
 
20
 
21
 
22
 
23
 
24
 
25
 
26
 
27
 
28
 
29
 
30
 
31
 
 
 
 
 
 
 

Vinoteka Vipava

Fotogalerija