sledovi rimskih časov
Spopad med vojskama cesarja Teodozija in proticesarja Evgenija 5. in 6. septembra 394 v zgornji Vipavski dolini je v vsej antični zgodovini našega prostora edini dogodek svetovnozgodovinskega pomena. Odraz njegove velike pomembnosti je tudi veliko število sporočil o njem v antični in srednjeveški književnosti.
Zaščitena arheološka izkopavanja na najdišču Grublje pri Vipavi so potekala leta 2008. Izkopavanja so zajela zahodni rob rimskodobnega naselbinskega območja, ki je bilo verjetno poseljeno od konca 1. do konca 4. stoletja. Glede na odkrite strukture domnevamo, da je na Grubljah v tem času stalo manjše podeželsko naselje, zgrajeno ob robu Vipavskega polja, v bližini itinerarske ceste Akvileja-Emona. Zbir drobnih najdb je pester in podoben tistemu, ki ga najdemo v sočasnih naselbinskih plasteh na najdiščih zahodne Slovenije.
Leta 1994 so nad vasjo Vrhpolje postavili Teodozijev križ v spomin na dogodke izpred 1600 let, ko naj bi v bližini potekala bitka med rimskima cesarjema Teodozijem in Evgenijem. Križ je izdelan v obliki črke T kot začetnice cesarjevega imena Teodozij. Stoji na istoimenski skali, na kateri naj bi pred odločilnim spopadom molil cesar. Trimeterski križ ima na prečniku vklesano letnico 394, na stebru pa napis Theodosios. Nastal je po zamisli likovnega pedagoga, domačina Lucijana Lavrenčiča, iz marmorja pa ga je izklesal kamnosek Vojko Možina. (Kobal, A., 2008)
Rimskodobni grobovi so bili odkriti na Laurinovi ulici in so lep primer rodbinskih grobnih parcel, kakršne sicer poznamo iz nekropol velikih mest. Standardna oblika je žgan pokop, kakršnega pozna ta prostor že iz časa starejše železne dobe. Novost so tako imenovane grobne skrinje, to so zaboji, sestavljeni iz opečnih strešnikov (tegul) ali iz kamnitih skriljastih plošč ali pa celo kombinacija obojega. V skrinjah so najdeni žara z sežganimi kostmi, ter pridatki, ki so umrlega spremljali v zagrobnem življenju. Obvezen dodatek je tudi novec, katerega namen je bilo plačilo brodnine Haronu.
