O Vipavski

Vipavska dolina – toliko vsega

Vipavska dolina leži na zahodnem delu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v furlansko nižino. Od vzhoda proti zahodu jo oklepajo planote Nanos, Hrušica in izraziti rob Trnovskega gozda. Na jugu jo od Krasa ločijo Vipavski griči. Na zahodu se Dolina izteka v Goriško ravan.

Gladko dolinsko dno je odžejano z glavno vodno žilo – reko Vipavo, ki veže zgornji in spodnji konec doline. Svoje popotovanje začenja v Vipavi, od nas pa se, hiteča proti Soči, poslovi v spodnji Vipavski dolini.

Območje je reliefno, pedološko in klimatsko zelo pestro, kar narekuje, da so tudi kmetijske dejavnosti in vzgoje kultur zelo različne. Vipavska dolina s svojimi planotami je dežela mnogih barv. V zgodnji pomladi na planotah še slika svoje mojstrovine zima, medtem ko se Dolina že odeva v nežno belino sadnega cvetja. In ko ta v poletju zasije pšenično zlato, greje z ognjeno gorkoto koruznih storžev, diha z nežno poletno poltjo breskev, planote polnijo svoje zelene travnike z živopisnim rožnim svetom. Potem planote zardijo v zrelih plodovih malin… in nato Dolina vrne z nasmehom grozdnih jagod. Vzporedna življenja istega časa.

Dežela, kjer se križajo, stikajo in oddvojijo poti, ima burno preteklost. Pogosta je beseda o imenih zgodovine, o velikih in malih usodah, o življenju, ki ima vsako svoj namen, o svetih in čarnih znamenjih – teh s tišino govorečih zapisovalcih.

Toda, če je kaj, kar je do konca zaznamovalo ta košček sveta, je to njena vila rojenica – burja, ki se z vsem svojim dostojanstvom pogosto spusti med nas. Ta je Dolini dala karakter.

Vipavska dolina - premišljen načrt ali sestavljanka čudovitih naključij? Vsekakor žar, ki vrača v vračanja …