Ko sva z možem nekega dne prišla iz službe se je sin pritoževal čez prenosnik, da ne deluje več. Tožil je, da je že večkrat poskušal ga prižgati in da ni slike. Samo neke črte se vijejo čez ekran i barve se prelivajo in lezejo z ene strani na drugo. Mož je takoj rekel, da se je pokvaril ekran za prenosnik. Sina smo spraševali, če mu je padel na tla oziroma, če ga je s čim polil.
Zatrjeval je, da ni in nil zelo užaljen, da smo ga kar tako obsodili. Poskušala sem mu dopovedati, da sem samo želela vedeti, ker če vemo vzrok lahko iščemo rešitev. Nakar je mož odločil, da je računalnik bil še v dobrem stanju in da bomo iskali nov ekran za prenosnik 15,6” FHD zamenjava, ki bo pasal na ta računalnik. Seveda se je mož usedel pred svoj računalnik in pričel brskati po spletu za nove ekrane takega modela, ki pašejo na naš prenosnik. Slišala sem, da je mož po telefonu govoril tudi z nekim serviserjem in ga spraševal nekaj glede priključkov in vhodov. Potrebovali smo kar nekaj dni, da je mož našel ustrezen ekran in ga naročil kar preko spleta. Potem je bilo potrebno še počakati, da je prišel s pošto domov. V strahu smo odpirali paket in držali pesti, da je vse v redu, da ni nič poškodovano od pošiljanja. Oddahnili smo se, ko smo videli, da je vse nepoškodovano. Mož se je takoj lotil in kar sam zamenjal ekran za prenosnik, saj je rekel, da to ni težko.
S sinom sva ga opazovala, kako je odklapljal kable in vijake in jih zlagal po kupčkih na mizo. Zaenkrat je šlo vse gladko in počasi, počasi je bil nov ekran za prenosnik nameščen. Mož ga je priklopil in pokazala se je jasna in čista slika. Zelo smo bili veseli, saj smo na tak način prihranili kar nekaj denarja, ker nam ni bilo potrebno kupiti novega prenosnika.